Kreatin je dušikova organska kislina, ki je naravno prisotna pri vretenčarjih in pomaga pri preskrbi z energijo za vse celice v telesu, predvsem mišice. To se doseže s povečanjem formaciji adenozin trifosfata (ATP). Kreatin je bil ugotovljen leta 1832, ko ga je Michel-Eugène Chevreul izoliral iz vodnega ekstrakta skeletne mišice. Kasneje imenovan po grški besedi za meso, κρέας (kreas). Zgodnja analiza je pokazala, da je človeška kri približno 1% kreatin in najvišje koncentracije kreatina najdemo v krvi živali, možganih (0,14%), mišicah (0,50%), in testisih (0,18%). Jetra in ledvice vsebujejo približno 0,01% kreatina. Dandanes se lahko vsebnost kreatina (kot odstotek surovih beljakovin) uporablja kot kazalnik kakovosti mesa. Kreatin je snov, ki pomaga, da se oskrbujejo mišice z energijo.
Kreatin se sintetizira v ledvicah, jetrih in trebušni slinavki in formalno izvira iz glicina aminokislin, arginina in metionina in je prisoten od okoli 90% v skeletnih mišicah. Ko kreatin zmešamo s proteinom in sladkorjem pri visokih temperaturah (nad 148 ° C), nastala reakcijska proizvaja heterociklične amine (HCAs). Takšna reakcija se zgodi, ko žaru ali ponvi za cvrtje mesa. HCAs je znan, da povzročajo raka pri živalih in lahko povzroči raka tudi pri ljudeh.  To je lahko mehanizem, zakaj uživanje mesa poveča tveganje za nastanek raka na debelem črevesu, raka dojk in raka na prostati.  Kreatin je predvsem v mesu in rib v količinah od okoli 2 do 7 g na kg hrane, sadje in zelenjava vsebujejo le sledove kreatina. Kreatin predvsem shranjen v skeletnih mišicah. Predpostavlja se da je maksimalna kapaciteta kreatina pri povprečnem odraslem človeku, približno 4-5 g kreatina. Obstaja pomanjkanje znanstvenih podatkov o vplivih kreatina med nosečnostjo in dojenjem. Leta 2015 še ni jasno, če ob kreatin med nosečnostjo vpliva na stopnjo cerebralne paralize ali druge nevrološke težave.

Kreatinska sinteza

Kreatinska sinteza poteka predvsem v ledvicah in jetrih, nato se kreatin prevaža do mišic preko krvi. Približno 95% človeškega telesa vsebuje kreatin in se nahaja v skeletnih mišicah.  Pri ljudeh in živalih, približno polovica shranjenega kreatina izvira iz hrane (približno 1 g / dan, v glavnem iz mesa). Študija, ki vključuje 18 vegetarijancevin 24 ne-vegetarijancev in pri učinku kreatina pri vegetarijancev je pokazala, da je bila skupen kreatin bistveno nižji. Ker zelenjava ni primarni vir kreatina, se lahko pričakuje da se bodo pri vegetarijancih pokazale nižje ravni, kreatina. Vendar pa se je izkazalo, da se za prikaz enakih vrednosti uporabijo dodatki. Glede na to, da se kreatin lahko sintetizira se lahko zagotovi zadostna sposobnost nativne biosinteze kreatina v človeškem telesu.

Kreatinski dodatki

Kreatinske dodatke uporabljajo različni športniki, bodybuilderji, rokoborci, šprinterji, in drugi, ki želijo pridobiti mišično maso. Mayo Clinic navaja, da je bil kreatin povezan z astmatičnimi simptomi in svari pred uporabo kreatina, osebam z znanimi alergijami na kreatin. Obstajajo poročila o poškodbah ledvic pri uporabi kreatina, kot so intersticijski nefritis; Bolniki z ledvično boleznijo se morajo izogibati uporabi tega dodatka. Na podoben način je neveren pri boleznih jeter in previdnost pri tistih z osnovno boleznijo jeter, čeprav so študije pokazale, malo ali nič škodljivega vpliva na delovanje ledvic ali jeter pri kreatinkih dopolnilih uporabljenih per os (oralno). Leta 2004 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objavila zapis, ki navaja, da je dolgoročni oralni vnos 3g čistega kreatina na dan, brez tveganja. Študija 2003 na športnikih, ki so uporabljali kreatin  21 mesecev, ni pokazala nobenih pomembnih sprememb pri ledvičnih funkcijah. Študija o športnikih, ki so jemali kreatin za 3 mesece, enako niso našli dokazov okvar ledvic.