Je tekmovalni šport lahko smrtno nevaren? In o tem, da bi morali rekreativni športniki hoditi na preventivne preglede srca.

Nedvomno je, da redna telesna vadba (priporočena je vsaj trikrat do petkrat na teden po vsaj 30 do 45 minut) deluje koristno na različne organske sisteme, upočasnjuje razvoj aterosklerotičnih sprememb v žilah in preprečuje nenadno srčno smrt.

Športniki veljajo za sinonim zdravja tako s svojim posebnim življenjskim slogom kot tudi z nadpovprečnimi telesnimi dosežki. Pa vendar majhen, a ne zanemarljiv delež športnikov umre nenadne smrti, med katerimi gre kar v 80 odstotkih za t. i. nenadno srčno smrt.

Takšni tragični dogodki pritegnejo velik medijski odziv, še posebno, če gre za smrt vrhunskega športnika. V zadnjih letih smo tako lahko spremljali poročila o nenadni srčni smrti Marca-Viviena Foeja, 28-letnega kamerunska nogometaša, Miklosa Feherja, 24-letnega napadalca portugalske Benfice, Antonia Puerte, 22-letnega nogometaša Seville, Phila O'Donnela, 35-letnega škotskega nogometaša, v slovenskem prostoru pa 27-letnega vratarja nogometnega kluba Ljubljana Nedžada Botonjića, ki je umrl med treningom. Seveda niso le nogometaši tisti, ki umirajo na igriščih, saj praktično ni discipline, ki bi bila izvzeta. Prvi opis nenadne srčne smrti sega že v leto 490 pr. n. š., ko se je starogrški vojak Fejdipid, potem ko je pretekel 42 kilometrov od Maratonskega polja do Aten in z besedami 'Zmagali smo' naznanil zmago proti perzijski vojski, mrtev zgrudil.

Pogostost nenadnih srčnih smrti

Ta je odvisna predvsem od starosti športnikov, pa tudi od intenzivnosti treningov. Umrljivost tekmovalnih športnikov, starih od 12 do 35 let, je bila v Italiji 1/43500 športnikov/leto, medtem ko je bila pri rekreativnih tekačih na Rhode Islandu, starih od 30 do 65 let, 1/7620 tekačev/leto in pri profesionalnih športnikih v ZDA celo 1/3500 športnikov/leto.

V Italiji so ugotovili, da je umrljivost tekmovalnih športnikov zaradi nenadne srčne smrti kar dvainpolkrat do trikrat večja kot umrljivost njihovih vrstnikov, ki se ne ukvarjajo redno s športom. Ali to pomeni, da intenzivno ukvarjanje s tekmovalnim športom v mladosti ogroža zdravje? Odgovor je pritrdilen predvsem pri tistih, ki imajo določene oblike srčne bolezni, za katere večinoma ne vedo. Pri takšnih športnikih je telesna aktivnost lahko sprožilni dejavnik za življenjsko nevarne motnje srčnega ritma in nenadno srčno smrt, saj jih kar 90 odstotkov umre med treningom ali tekmovanjem ali tik po njem.

Vzroki za nenadno srčno smrt so različni pri različnih starostnih skupinah športnikov. Pri mlajših športnikih (v literaturi veljajo za takšne mlajši od 35 let) prevladujejo prirojene bolezni srca, pri starejših pa kar v 85 odstotkih aterosklerotične spremembe venčnih arterij (žil, ki prehranjujejo srčno mišico).

Pri mlajših športnikih so med vodilnimi vzroki za smrt hipertrofična kardiomiopatija, pri kateri pride do bolezenske zadebelitve srčnih sten, prirojeno nepravilna izstopišča venčnih arterij iz aorte, prezgodnja ateroskleroza venčnih arterij in aritmogena displazija desnega prekata, pri kateri se mišične celice predvsem v steni desnega prekata nadomeščajo z maščobnimi in vezivnimi. Med pogostejšimi vzroki so še vnetje srčne mišice (miokarditis), katerega sprožilni dejavnik je najpogosteje virusno obolenje dihal, bolezni z okvarjenimi kanalčki za prehod ionov skozi membrano srčnomišičnih celic (sindromi dolge in kratke dobe QT, sindrom Brugada), nekatere napake srčnih zaklopk in sindrom Wolf-Parkinson-White.

Nenadna srčna smrt mlajših športnikov je kar desetkrat pogostejša pri moških kot pri ženskah. To pojasnjujejo s pogostejšim in intenzivnejšim ukvarjanjem moških s športom, vendar tudi s pogostejšo pojavitvijo kardiomiopatij in prezgodnje ateroskleroze venčnih arterij.

Znaki, ki lahko kažejo na srčna obolenja, so predvsem: izguba zavesti, omotica ali vrtoglavica (posebno, če se pojavi med telesnim naporom), pojav prsne bolečine med telesnim naporom, težko dihanje ali utrujenost, ki nista sorazmerna s stopnjo telesne obremenitve, občutek nepravilnega bitja srca. Bolj ogroženi za pojav nenadne srčne smrti so tudi tisti, ki imajo ožje sorodnike s srčnimi obolenji, ali pa so njihovi sorodniki umrli zaradi nepojasnjene smrti pred 40. letom starosti.

Če srčna obolenja, ki povečajo tveganje za nenadno srčno smrt, pravočasno odkrijemo, jih zdravimo in bolnikom svetujemo glede obsega nadaljevanja s športno aktivnostjo, lahko preprečimo večino nenadnih srčnih smrti, pa tudi upočasnimo napredovanje nekaterih obolenj.

Vendar se opozorilni znaki pri mladih, ki so umrli nenadne srčne smrti, po različnih raziskavah pojavljajo le v dveh do 20 odstotkih (pri starejših je ta odstotek nekoliko višji), kar pomeni, da moramo srčna obolenja aktivno iskati. Temu so namenjeni preventivni pregledi športnikov, ki morajo biti dovolj zanesljivi (ne smejo dati preveč lažno pozitivnih in lažno negativnih rezultatov). Samo usmerjeni pogovor (anamneza) in telesni pregled športnika ponavadi ne zadostujeta, saj so z eno od ameriških raziskav ugotovili, da so tako posumili na srčno obolenje le pri treh odstotkih športnikov, ki so nato umrli nenadne srčne smrti, končno diagnozo pa so postavili le pri enem odstotku. Uspešnost odkrivanja srčnih obolenj lahko precej izboljšamo, če pregledamo tudi športnikov elektrokardiogram (EKG), kar so dokazali v Italiji, kjer imajo že več kot 25 let uzakonjene obvezne letne preventivne preglede vseh športnikov, ki sodelujejo na organiziranih tekmovanjih. Njihov preventivni pregled sestavljajo anamneza s poudarkom na prej naštetih opozorilnih znakih in simptomih ter morebitnih družinskih boleznih (osnova za pogovor je izpolnjen vprašalnik), celovit telesni pregled, meritev krvnega pritiska in EKG v mirovanju. Če najdejo kakršna koli odstopanja od normalnih vrednosti, napotijo športnika na nadaljnje preiskave. S takšnim sistematičnim pregledovanjem in diskvalifikacijo športnikov z ugotovljenimi srčnimi obolenji so zmanjšali umrljivost športnikov za 90 odstotkov. EKG v mirovanju je zato postal tudi sestavni del preventivnega pregleda športnikov, ki ga priporoča Evropsko združenje za športno kardiologijo. Takšne preglede naj bi opravljali vsaj vsako drugo leto pri športnikih med 12. in 35. letom starosti. Za starejše športnike priporočil ni.

V strokovni literaturi je precej razprav o koristnosti vključevanja ultrazvočne preiskave srca v sklop preventivnega pregleda. Doslej se ni izkazal za stroškovno upravičenega za vso populacijo športnikov, verjetno pa je upravičen pri profesionalnih in vrhunskih športnikih, ki so izpostavljeni zelo velikim telesnim obremenitvam. V preventivne preglede ga po lastni presoji vključujejo posamezne športne zveze (npr. NBA) ali klubi, enako velja tudi za obremenitvena testiranja in nekatere laboratorijske preiskave krvi (npr. vrednosti sladkorja in maščob v krvi). Obremenitveno testiranje priporočajo nekateri predvsem pri športnikih, ki so starejši od 35 let, vendar je napovedna vrednost obremenitvenega testiranja pri tistih, ki težav nimajo, razmeroma nizka. Pri tistih, ki težave imajo, se vrstni red in obseg dodatnih preiskav določita glede na vrsto težave.

In kakšno je stanje v Sloveniji?

Natančnih podatkov o nenadnih srčnih smrtih športnikov žal (še) nimamo, prav tako ne o klinično nemih boleznih srčno-žilnega sistema.

V Sloveniji je preventivno zdravstveno varstvo športnikov definirano v 43. členu Zakona o športu. Po tem členu so predhodni in obdobni zdravstveni pregledi, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, obvezni za športnike, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez. Natančnejši pogoji za njihovo izvajanje so navedeni v Navodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l. RS 19/98). Po Navodilih se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirajo preventivni pregledi športnikov, ki dosegajo kriterije za kategorizacijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Teh je okrog 3500. Pregled zajema pregled medicinske dokumentacije z anamnezo in kliničnim statusom, antropometrijo, spirometrijo, pregled vida, EKG v mirovanju, funkcionalno oceno srčno-pljučnega sistema (ergospirometrijo) in osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina. Izvajalci pregledov so specialisti medicine dela, prometa in športa z usmeritvijo v medicino športa (licenca A). Obdobni pregledi se pri teh športnikih opravljajo enkrat na leto, vendar je pregledanih le slaba polovica športnikov, in sicer zato, ker nekateri športniki o pregledih niso ustrezno obveščeni, drugi pa menijo, da pregledi niso potrebni. Nadzor nad opravljanjem pregledov, ki je v pristojnosti Inšpektorata za šport, še ni zadosten.

Ker so navodila in zakon glede financiranja pregledov neusklajeni, drugim športnikom, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez (kakovostni razred), ni treba opraviti preventivnega zdravstvenega pregleda. Teh športnikov je v Sloveniji okrog 67 000. Preventivne preglede opravljajo le tisti, ki so včlanjeni v športne zveze, ki pregled za navzočnost na treningih in tekmovanjih zahtevajo, te pa so redke. Preglede opravijo samoplačniško ali pa jim jih plačajo klubi ali športne zveze, vendar žal ti pregledi niso vedno opravljeni strokovno korektno. Tudi športniki invalidi, trenerji in sodniki na športnih tekmovanjih opravijo preglede samoplačniško oziroma jim ga plačajo društva ali organizacije.

Preostane še velika skupina rekreativnih športnikov – v Sloveniji se redno (najmanj dvakrat na teden) ukvarja s športom približno 30 odstotkov odraslega prebivalstva obeh spolov, prav toliko pa tudi občasno (enkrat do dvakrat na mesec). Rekreativni športniki se za preventivne preglede odločajo le redko, čeprav se intenzivnost treningov pri posameznikih včasih ne razlikuje močno od intenzivnosti pri športnikih kakovostnega razreda.

Glede na evropska priporočila bi bilo torej treba sistemsko urediti predvsem preventivno zdravstveno varstvo športnikov kakovostnega razreda in rekreativnih športnikov, ki sodelujejo na organiziranih tekmovanjih.

Tudi zloraba poživil ima dokazane stranske učinke na srce in venčne arterije. Med bolj znana poživila sodijo efedrin, pseudoefedrin, anabolni steroidi in kokain. Neželeni stranski učinki so najnevarnejši ob kombiniranju različnih pripravkov. Motnje v delovanju srca in ožilja lahko kratko- ali dolgoročno povzročijo tudi bolj »klasična« poživila, kot so kofein, nikotin in alkoholni opoj, vendar natančnejši opis presega okvir tega prispevka.