Po dolgi zimi smo končno dočakali pomlad in z njo daljši dan ter toplejše vreme. Primerne pogoje torej za enega od kraljev poletne športne sezone - kolo! Pretiravanje s kilometri in (pre)hudimi vzponi na začetku sezone nam lahko precej zdesetka veselje do kolesarjenja. Mišice po daljšem obdobju brez kolesa niso več vajene kolesarskih gibov, zato je potrebno začeti počasi in predvsem skrbeti za pravilno tehniko ter položaj na kolesu. Nepravilni položaj in pretiravanje sta največja vzroka za akutne in kronične poškodbe kolesarjev. Med najpogostejšimi težavami na začetku sezone so bolečina v vratu, hrbtu ter kolenih.

Mehanizem nastanka kroničnih poškodb zaradi pretiravanja (»overuse« poškodbe)
Tovrstne poškodbe se pojavijo zaradi ponavljajočih se submaksimalnih obremenitev, ki utrujajo tkiva (kite, kosti). Če ne dovolimo, da se tkiva po naporu popolnoma obnovijo, se pojavi vnetje. Ob vsakem vnetju se sproščajo encimi, vnetne celice in še kopica vnetnih molekul, ki dodatno poškodujejo prizadeto tkivo. Sčasoma na mestu velike obremenitve pride do degenerativnih sprememb, ki povzročijo oslabelost tkiva, manjšo elastičnost in kronično bolečino, ki jo le s težavo pozdravimo.

Bolečine v kolenih
Bolečina se največkrat pojavlja na sprednji ali zunanji strani kolena. Vzrok bolečine na sprednji strani kolena je pogosto t.i. patelofemoralni sindrom. Sila, ki jo povzroči krčenje štiriglave stegenske mišice (kvadricepsa) ob poganjanju pedal, se prenaša na patelo (majhna kost na sprednji strani kolena), ki zaradi pritiska poškoduje strukture v kolenu in povzroča bolečino. Sindrom se pojavi največkrat na začetku sezone, ko se preveč zaženemo in se lotimo najhujših klancev. Vzrok je tudi nepravilna višina in položaj sedeža ter premajhno število obratov pedal (kadenca), ko poganjamo »na moč« in preobremenimo kolenski sklep. Težavo odpravimo s pravilno nastavitvijo sedeža kolesa in uporabo nižjih prestavnih razmerij, ko se pojavi bolečina. Bolečino zmanjšamo s hlajenjem z ledom in protivetnimi zdravili. Tudi raztezne in krepilne vaje za sprednje in zadnje stegenske mišice so zelo koristne.

Bolečina na zunanji strani kolena je posledica t.i. iliotibialnega sindroma. Iliotibialni trak je močna fibrozna vez, ki povezuje zunanjo stran kolena in kolk. Ko preveč napeta drsi preko kolka in kolena, povzroča bolečino. Težavo odpravimo s pravilno nastavitvijo višine sedeža, položaja nog na pedalih (posebej pri avtomatskih pedalih) in rednim raztegovanjem stegenskih mišic.

Bolečine v vratu in hrbtu
Zaradi iztegnjenega vratu in usločene hrbtenice pri kolesarskem položaju, je bolečina v vratu in križu dokaj pogost pojav. Predvsem na začetku sezone, ko mišice še niso dovolj ojačane. Prenizko nastavljeno krmilo ali aero-bar (naslon za roke pri triatloncih), bolečino v vratu še poslabša. Pomagamo si z vajami za krepitev in razteg mišic vratu po vsaki vožnji. Trajna rešitev težav je pravilna nastavitev višine in širine krmila in pomik sedeža naprej (pri tem bodite pozorni na kolena!). Roke naj bodo v komolcih rahlo upognjene, da ublažijo trasljaje kolesa. Le ti bolečino še poslabšajo. Pomaga tudi občasni preteg na kolesu in menjava položaja rok na krmilu.

Bolečina v spodnjem delu hrbta je naslednja nadloga, ki pesti kolesarje predvsem v začetku sezone. Pri prenizko nastavljenem krmilu ali prekratkem kolesu je hrbtenica preveč upognjena, kar poveča pritisk na medvretenčne ploščice in povzroča bolečino. Pri preveč zategnjenih mišicah zadnje strani stegna (npr. pri vožnji na moč v klanec in pri prešibkih mišicah zadnje lože stegna), se medenica nagne nazaj, raztegne hrbtne mišice in povzroča bolečino. Težavo rešimo z vajami za ojačitev mišic zadnje strani stegna, trebušnih mišic in predvsem z vsakokratnim raztegom po kolesarjenju.

Bolečine v rokah
Pri daljšem kolesarjenju se zelo radi pojavijo mravljinci v dlaneh, predvsem v prstancu in mezincu. Včasih se mravljinčenju pridruži še otrplost in zmanjšana gibljivost obeh prstov. To je posledica pritiska na ulnarni živec, ki poteka v kanalu na spodnji strani zapestja. Težavi se izognemo z menjavo položaja rok na krmilu, primerno oblazinjenimi kolesarskimi rokavicami in krmilom. Pomaga tudi, če roke v zapestju poskušamo držati čimbolj izravnano. Po res dolgotrajnem pritisku na živec lahko težave trajajo tudi več tednov.

Mravljinčenje in otrplost se lahko pojavi tudi na nožnih prstih in podplatih. Mehanizem je enak kot pri zapestju- pritisk na živec. Težavo rešimo z uporabo širših kolesarskih čevljev in spremembo položaja stopala na pedalih.

Zadnja plat
Večina nas ima vsaj malo težav z bolečinami v zadnji plati. Najmanjša težava so odrgnine, ki so največkrat posledica nepravilne obleke. Kolesarske hlačke z vložkom brez šivov so obvezni del kolesarjeve opreme. In pod njimi nikakor ne smemo obleči spodnjega perila! Če se nam odrgnine kljub vsemu pojavijo, bodimo pozorni na higieno, da se rana ne vname in zagnoji. V lekarnah so na voljo različni obliži, ki delujejo kot druga koža in so pri odrgninah zelo koristni (npr. Flexi Grid, OpSite, idr).

Bolečina se pojavi tudi zaradi pritiska na sedno kost in burzo, ki je pod njo. Pomagamo si lahko s protivnetnimi zdravili, masažo z ledom in krajšim brezkolesarskim odmorom. Predvsem pa je pomembna pravilna izbira sedeža. Tu večina priporočil odpove- vsak sedež je potrebno sprobati. V pomoč nam bodo tudi izkušeni prodajalci kolesarske opreme. Pri moških so zaradi zmanjšanja pritiska na nežne strukture (žile in živce) perineja, priporočljivi sedeži s stredinskim utorom.