 Hujšanje je tek na dolge proge. Naši pomočniki ogljikovi hidrati in maščobe.
Če si želite le oklestiti svoje telo za nekaj kilogramov in vas vse posledice takšnega napada niti ne zanimajo, vam morda sploh ni treba prebirati takšnih zapisov. Zadostuje že, da se lotite prve popularne revije, ki vam pride pod roke.
Ali pa samo prižgete računalnik. Pri njem vam niti ni treba v spletni brskalnik vtipkati gesla shujševalna dieta, nasveti vas v obliki novičk čakajo na skoraj vsaki povprečni spletni vsebini. No, mogoče ravno ne na straneh, ki so posvečene zelo tehničnim temam, kot je na primer izdelovanje različnih delov vesoljskih motorjev ...
A če so vaše vsakdanje vsebine bolj običajne, boste že v povprečnem dnevu dokaj dobro oskrbljeni s shujševalnimi nasveti. Pred kratkim sem obiskala frizerja. Ker sem že pred leti ugotovila, da pri teh mojstrih ni najbolje prebirati službenih vsebin, si zadnja leta ta čas rezerviram za proučevanje revij, ki nam razkrivajo vse, kar bi nas lahko zanimalo o drugih. Seveda tudi o njihovih kilogramih.
Tako sem pri zadnjem friziranju ugotovila, da se shujševalnih kur v veliki meri lotevajo tudi znani Slovenci. Eden je zelo nazorno opisal, kako je z dieto, ki ni vsebovala prav nič sladkorjev, izgubil zavidljivo število kilogramov v zelo kratkem času. Ob prebiranju mi je seveda ves čas rojilo po glavi, kaj je sploh jedel. Prehrane brez sladkorjev (ogljikovih hidratov) praktično ni, razen če se ne lotimo skoraj popolnega stradanja. Glede na število kilogramov pa sem se malce ustrašila za njegovo zadnjico. Še oprijete kavbojke jo težko popravijo po takšnem napadu.
Ogljikovi hidrati ali maščobe?
Glede na domnevne uspehe shujševalnih diet z zelo nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in/ali maščob, ki so jih polna propagandna gradiva, je pravzaprav zelo težko dodati kakšen učinkovit ali celo zdrav nasvet. Še zlasti, če govorimo o področju hitrega hujšanja. Da smo danes uspešni, moramo biti bolj ali manj hitri ... Pa vseeno. Že v prejšnjih nadaljevanjih sem omenila, da hitro hujšanje ni zdravo. Če hujšamo zaradi zdravja, so modne in prehransko neuravnotežene diete škodljive. Zanimivo je, da tudi pri počasnem in postopnem hujšanju nimamo trdnih znanstvenih dokazov, kaj je bolj shujševalno: če v hrani oklestimo maščobe ali če oklestimo ogljikove hidrate. Ali pa mogoče obdržimo normalno razmerje hranil, le njihova energijska vrednost je nekoliko manjša.
Kaj pravzaprav pomeni nizkomaščobna ali nizkohidratna dieta? Z izrazoma hočemo le opredeliti, da je energijski delež živil, ki vsebujejo maščobo ali ogljikove hidrate, nizek v celotnem dnevnem energijskem vnosu. A če gremo s tem vodilom v skrajnost, lahko škodujemo zdravju. Takrat filozofija, da je manj maščobe v prehrani tudi manj maščobe v telesu, zelo hitro odpove.
Ko smo bolni, se maščobe zaradi stresnih hormonov zelo težko rešimo. Na žalost pa zelo hitro izgubimo mišice! Podobne so tudi posledice nasveta, da ogljikovi hidrati redijo. Redijo samo, če jih pojemo preveč. A če pojemo preveč beljakovin, tudi te redijo. Povečuje se maščevje.
Obe skrajnosti, prenizek vnos maščob in prenizek vnos ogljikovih hidratov, prinašata poudarjeno tveganje za hipovitaminoze, pomanjkanje različnih vitaminov, ki se pokaže ponavadi šele čez čas in zelo slab vpliva na zdravje.
Kaj pravi znanost?
Leta 2003 je bila v zelo priznani medicinski reviji New England Journal of Medicine objavljena študija, v kateri so primerjali učinkovitost nizkohidratnih in nizkomaščobnih shujševalnih diet. Kandidati so bili naključno porazdeljeni in so uživali tipično dieto, značilno za tiste, ki hujšajo z nizkim vnosom hidratov ali pa maščob. Obe skupini sta hujšali. Prvega pol leta je bolj shujšala skupina, ki je bila na nizkohidratni dieti. Vzrok naj bi bil manjši skupni energijski vnos. V naslednjega pol leta pa se je slika obrnila. Tisti, ki so bili na nizkomaščobni prehrani, so ujeli nizkohidratnike, in kar je najhuje, ti so se začeli rediti. Ta študija znova potrjuje dve pravili. Uspešno hujšanje je tek na dolge proge, včasih vseživljenjski. Količina izgubljenih kilogramov pa je odvisna od energijskega minusa in ne od sestave prehrane.
Pomen kljub hujšanju
Ogljikovi hidrati, zlasti njihove kompleksne oblike, so živila, ki so prehransko zelo kakovostna. Žitarice, sadje, zelenjava so naravni vir številnih mikrohranil, ki jih ne moremo nadomestiti z nobenimi tabletkami vitaminov in čudežnih hranil. Vsebujejo tudi vlaknine, ki pravzaprav pripomorejo k sitosti in uravnavajo delovanje črevesja.
Vlaknine so čudežni shujševalni del ogljikovih hidratov. Ker povečujejo občutek sitosti, jemo manj, torej zaužijemo manj energije in laže hujšamo. Poleg tega si aktivnega hujšanja brez ogljikovih hidratov sploh ne predstavljamo. Ogljikovi hidrati so glavni vir kuriva za mišično delo. Če bomo telo torej ustrezno oskrbeli z ogljikovimi hidrati, bomo bolj zmogljivi in bomo pokurili več energije. Tako lahko tudi žlička sladkorja pripomore k hujšanju.
Maščobe, zlasti nenasičene, pa so izjemno pomembne za obnovo telesa in uravnavanje njegovega delovanja. S premajhnim vnosom maščob telo bolj razpada in na žalost ne razpada predvsem maščoba.
Kakor koli torej obračamo, je za zdravo hujšanje pomemben predvsem energijski minus, ne pa izločevalne ali celo ločevalne diete. Najnovejše shujševalne smernice zdravega hujšanja priporočajo celo hujšanje s tako majhnim energijskim minusom, kot je 100 kcal na dan. In če se le da, naj bi ta minus ustvarili s povečano telesno aktivnostjo in izogibanjem praznim kalorijam. Torej hrani, ki razen energijskih ne vsebuje drugih hranil.
Naslednjič se torej začnemo ukvarjati s športom. |
